mlAdosti // dan

"Danes, ko postajam pionir, dajem častno pionirsko besedo, da..." Kaj že? Da se bom pridno učila, da bom ljubila našo SFRJ, pobiram s kotičkov možganov. Tisti dan smo za malico dobili torto. Bolj kot obljube, pa se spomnim posledic sprejetja v pionirsko organizacijo. Vsako leto sem imela ob dnevu mladosti in dan pred njim kepo v želodcu. Ker sem zelo kmalu po tem, ko sem pionirsko kapico in rdečo rutko dobila, kapico izgubila. Vsak dan mladosti sem se oblekla, kot je treba: bela srajca, modro krilo, rdeča rutka. In upala, da ne bo nihče opazil, da mi kapca manjka. In ni opazil. Takrat še nisem vedela, da je sistem upornike prav kruto kaznoval, kako bi se šele sekirala, če bi. Na srečo travma zaradi kapice ni trajala dolgo. Nekaj let po spretju med pionirje je Tito začel vodeneti, smrtfašizmusvobodanarodu se je prelevil v zdravo, Titova slika je izginila iz razreda in pri zgodovini smo izvedeli, da za socializmom nastopa novo obdobje: kapitalizem. Uau, živela sem na prehodu zgodovine!

spreminjAnje // sveta

Beng. Beng. Beng. Beng. Kot bi nekdo udarjal po smetnjaku. Kar ne neha. Opolnoči. Stopim na balkon in pogledam dol. Ne razbija po smetnjaku, ampak po trafiki. Po njeni ključavnici, pravzaprav. Ob njem je rdeča torba. Pokličem policijo. Opisujem, kaj se dogaja. Kot da bi dogajanje na platnu opisovala slepemu človeku. "Razbija po vratih. Zdaj je notri. Ne ni sam. Še en je zraven. Ne, nimata mopeda. Rdeča torba. Bele superge. Ja, še vedno sta notri. Zdaj gresta ven. Ne vidim ju več." Policaji pridejo zelo hitro. Celo več avtomobilov. Ampak prepozno. Vozijo se naokoli. Kriminalisti ostanejo in zbirajo sledi. Ne vem, če so ju našli. Verjetno ne. Velikokrat vlomijo v to trafiko, ampak ne kličemo policije, pravijo tisti, ki so tudi slišali hrup. Če se izpostavljaš, so same sitnosti, pravijo. Zdaj razumem, kako je mogoče, da ni nihče pomagal nekomu, ki je igral srčni napad. Zakaj bi se izpostavljal, potem imaš samo sitnosti.

počitnikovAnje // tokratno

moja prva rižota z regratom (najboljša na svetu) - proslava na Rožniku (z rdečimi nageljni in županom v rdeči majici) - rižota z žafraniko - brala: Hessejev Siddharta in Frechesov Jaz, Buda - predavanje o Egipčanih - iz Želimelj do Kureščka (4h - prijetna gozdna pot) - sajenje čebule, prekopavanje njive in sajenje krompirja - Arboretum (5,5h - morje tulipanov, svet v malem, orhideje + grm marjetic za na balkon) - iz Vač do Svete gore (4h - prijetna gozdna pot) - poizkusila: liste bukve, liste krompirjevke (izgleda kot regrat, okus po krompirju), smrekove vršičke

ženskA // po fritzevo

• Luknjo ji je naredila štorklja. Od takrat imajo štorklje rdeč kljun.
• Za gozdiček je poskrbela opica. Od takrat imajo opice golo rito.
• Za vlago je poskrbela riba. Še danes se ne ve, ali riba diši po njej, ali ona po ribi.

(vir: pesem Ervina Fritza iz ust Gašperja Tiča za prvomajsko proslavo na Rožniku; upokojenci, ki so bili večinski udeleženci dogodka, so se silno zabavali; ŽIVEL 1. MAJ! ko pesem najdem, jo objavim;)