26 februar 2007

kompAs // ker ve za pravo smer

Dolgo je hodil. Potem je pa le zagledal en zvonček. In še enega. Pa še sto. Več kot tisoč! S pogledom je hodil naprej, da bi videl, koliko jih je. S telesom se pa ni premaknil, dokler ni vsega belega pred sabo potrgal. Samo še trava je ostajala za njim, lepo zvezani šopki zvončkov pa v košari. Ko mu je zmanjkalo prostora v košari in žepih, se je odločil vrniti. Levo? Desno? Kam? Vsa drevesa so bila enaka. Ven iz gozda se pa ni videlo. Še dobro, da imam kompas, se je spomnil. Magnetna igla se je vrtela. Nikjer ni bil sever. Bogvekje je bil avto. Malo ga je postalo strah. Daj zvončke nazaj, so šepetala drevesa. Vedno glasneje. Zvenelo je že kot grožnja. S tresočo roko je razvezal šopke in vtikal stebla nazaj v zemljo. Ko je vrnil vse šopke, razen enega za ženo, se je magnetna igla nehala vrteti. Domov se je pripeljal s prazno košaro in malo manj prazno glavo.

23 februar 2007

rdečA // če je

Beli zvončki. Rumene trobentice. Oranžni žafrani. … Vijolični telohi. Modro nebo. Zelena trava. Rjavo lubje. Črni kosi. Rdeča mi manjka. Oblečem rdečo jakno in obujem rdeče čevlje. In grem še enkrat na sprehod. Ker zdaj pa je cela mavrica.

20 februar 2007

bibAvica // ker je naraven pojav

  • bili so blizu
  • danes so daleč
  • bili so daleč
  • danes so blizu

bližine valovijo kot bibavica

19 februar 2007

nAtalija // ker je najboljša

Kdor jo enkrat sreča, jo vzljubi za vedno. Zagotovo. Pomarančno kožo ima. Normalno. Vedno je oblečena v isto barvo. Edino prav. Prodaja se. Na srečo. Natalijo sem spoznala na ljubljanski tržnici. Zdaj kupim to sorto pomaranč vsakič, ko hodim tam okoli.

grAd // če bi lahko tekmoval za naj masko

A si videl, celo ljubljanski grad se je našemil! Joj, lej, kako lepo se barvne luči po njem prelivajo. Krasna mavrica. Pa kaj misliš da predstavlja njegova maska? Mogoče mavrico storitev, ki jih ponuja? No, če to, potem ne bo dobil nagrade za najboljšo masko. Kategorija "domišljijski liki" namreč ni razpisana.

14 februar 2007

zAljubljenost // ko se končno zgodi

Pa kako veš, kdaj tapravega srečaš? je radovedno spraševala. To kar veš. Začutiš. Mravljinci ti grejo po telesu in toplo ti postane. Ne skrbi. Ko se ti bo zgodilo, boš vedela. so ji govorili. Vztrajno je hodila naokrog in si jih ogledovala. Potem jo je na dan zaljubljencev končno zadelo. In takoj naslednji dan je zaarala svoje prvo stanovanjce.

10 februar 2007

željA // če delaš z njo kot s hruško

Krasnaoblekajeresvampaše, sladkobno drdra prodajalka. Res zgledam krasno v njej, zadovoljno prizna. Sleče obleko. Se obleče v svojo in vesela odide. Naslednje dni hodi naokoli z željo po tej obleki. Zdi se ji fino, da si pusti, da se želja medi. In šele ko ji oblije celo telo in glavo in sploh vse, si jo uresniči.

08 februar 2007

brisAlci // kadar brišejo

Ve, kam hoče. Naravnost domov. Dobesedno naravnost, volana skoraj ne premika. Dež pada. Avto pelje. Brisalci brišejo. Če vem, kam, potem ne rabim brisalcev, si misi. In jih izključi. Misli, da je na pravi poti. Ampak "vem" ni isto, kot "mislim, da vem". Čelno zapelje v ograjo. In gre, kamor noče.

03 februar 2007

pižAma // sploh, če diši

Kako diši njegov parfum, ji je pokazal tako, da ji je zavihal rokav in ga špricnil na njeno roko. Tam se je šopiril, ko je hodila domov. Požgečkal jo je, ko si je oblačila pižamo. Potem pa se je preselil. Zato diši zdaj po njem njena pižama, čeprav se ga ni nikoli niti dotaknila.