25 maj 2008

mlAdosti // dan

"Danes, ko postajam pionir, dajem častno pionirsko besedo, da..." Kaj že? Da se bom pridno učila, da bom ljubila našo SFRJ, pobiram s kotičkov možganov. Tisti dan smo za malico dobili torto. Bolj kot obljube, pa se spomnim posledic sprejetja v pionirsko organizacijo. Vsako leto sem imela ob dnevu mladosti in dan pred njim kepo v želodcu. Ker sem zelo kmalu po tem, ko sem pionirsko kapico in rdečo rutko dobila, kapico izgubila. Vsak dan mladosti sem se oblekla, kot je treba: bela srajca, modro krilo, rdeča rutka. In upala, da ne bo nihče opazil, da mi kapca manjka. In ni opazil. Takrat še nisem vedela, da je sistem upornike prav kruto kaznoval, kako bi se šele sekirala, če bi. Na srečo travma zaradi kapice ni trajala dolgo. Nekaj let po spretju med pionirje je Tito začel vodeneti, smrtfašizmusvobodanarodu se je prelevil v zdravo, Titova slika je izginila iz razreda in pri zgodovini smo izvedeli, da za socializmom nastopa novo obdobje: kapitalizem. Uau, živela sem na prehodu zgodovine!