mrAz // ko vidiš, da nekaterim ni

A je vredno? Ne, čisto preveč je mraz, da bi si dala dol rokavice in pritisnila na majhen gumbek, sprožilec fotoaparata. In kam naj da takrat dežnik, ko bo imela polne roke dela? Če ga da na tla, ga bo odpihnilo in mrzle kaplje jo bodo bodle po obrazu. Še dobro, da ima flis in goretex in kapo z naušniki in rokavice. Za vsak slučaj jih je vrgla v ruzak, v resnici se ji ni zdelo, da jih bo potrebovala. Pa jih, smrtno nujno. Brez tega bi dobila ozebline. Med tem ko si prizor hrani v spomin, operacija s fotoaparatom je res preveč zahtevna, prikolesari mimo dekle. Brez rokavic, brez kape, brez dežnika, v lahkotni jakni in… brrrrr brrrez nogavic. Mraz je relativna kategorija. Videno na Nizozemskem.

sobotA // zaradi košare vtisov

Nekdo je pomočil drevesa v belo, pomladno zeleno in rumeno. Tla na Golovcu so polita s ciklamno. Iz pekarne diši. Ven pride gospa z velikim hlebcem in sede v velik avto. Mož čaka ženo, ki nabira ciklame. Pes čaka moža. Trije delavci popravljajo streho na jezu na Ljubljanici. Neprivezani, pogumnejši od kaskaderjev. Avtobus madžarskih turistov pod gradom. Eden je pravkar pritekel iz grmovja, kjer je lulal. Mož z rdečim obrazom nese ogromen šopek rož iz cvetličarne. Zgleda, da ga je zelo polomil. Pomaranče se dražijo. Jagode so poceni. Vtisi so zastonj. Raje jih prinesem domov kot jagode.

mArija // ker ima krompir

Marija je bila prijazna do sosedov. Enega, ki je težko hodil, je vedno vprašala, če rabi kaj iz trgovine, ko se je odpravljala tja. Enemu je pobirala pošto iz nabiralnika, ko je bil na potovanju. Enemu je več mesecev sprehajala psa, ko on ni mogel, ker si je zlomil obe nogi. Vsak ji je vsakič rekel hvala. In v zahvalo za prijazna dejanja so ji vsake toliko dali kakšno darilo. Marija ima očitno krompir. Marija Terezija ga pa nima. Pa ni bila prijazna samo do sosedov, ampak kar do naroda. Zaslužna je, da imamo krompir in šolski sistem, pa še kaj. Pa za darilo ni dobila nič. Niti kipa, niti imena ulice.

svetlobA // če veš, kako do nje

Vsak dan isto. Temačno, sivkasto. Ampak se ni hotela kar sprijazniti s tem. Spraševala je naokoli, če ima kdo kakšen recept, kako malo poživiti, posvetliti pogled. Nič pametnega niso znali svetovati. So se pa znali pridružiti jadikovanju nad temino. Končno pa je srečala nekoga, ki je imel prave besede na zalogi: na tipkovnici pritisni tipko Fn (levo spodaj) in F7. Končno se je sivkasta temina zaslona spremenila v bleščeče belo.

enA // ker ni tri

• Ena je ena.
• Dva sta eno.
• Trije niso.

ljubljAna // ker je v njej svet

Tilen je tako neznansko priden. Non-stop dela., so ga hvalili prijatelji. Tilen je bil res več na službeni poti kot doma. Danes na severu, jutri na vzhodu, na vseh straneh sveta. Ta je pa zasvojen z delom, so začeli nergati, ko ga že več kot eno leto niso pričakali na pivskih seansah. Potem pa so mu enkrat napisali mejl: To sredo za spremembo ne gremo na pivo, ampak na večerjo. Mehiška, indijska, japonska, turška, italijanska, španska ali kitajska restavracija? Izberi! Tilen je napisal: Ja od kdaj pa je vse to v Ljubljani?! Potem bom pa kar pustil službo. Samo zato letam sem in tja, ker ne maram slovenske kuhinje. Od takrat Tilen ureja posle s svetom iz pisarne v središču Ljubljane, le nekaj korakov oddaljene od različnih koncev sveta.

sirenA // ker je glavna

Vsakič znova me gane mimovoz rešilnega avtomobila. Vse se ustavi in mu prizna prednost. Celo najbolj fensi avtomobili ponižno lezejo na pločnik ali se tlačijo nekam vmes. Celo tisti, ki so trobili in noreli, da se jim mudi. Celo tisti, ki imajo pravico voziti, saj jim gori zelena. Mokre oči dobim, ker se mi zdi, kot da delamo nekaj dobrega. Ker mogoče res. Ker kot da smo akterji nekakšnega mini gibanja za človeštvo. Ker je tisti hip vsem kristalno jasno, da ima življenje prednost. Pred vsem.