zAsedenost // če ni non-stop

Ne dohajam se več. Hočem se kaj zmenit sama s sabo, zato se pokličem. Telefon javlja, da sem zasedena.

belA // ker jo lahko ližeš

Veje v belih oblekah se, kot natakarji v obmorskem kraju, sklanjajo na cesto in vabijo: pridi k nam, ne bo ti žal. On sprejme povabilo na belo gostijo in si privošči sneg. Nazadnje ga je lizal v vrtcu in takrat so ga kregali. Pa ni razumel zakaj. Saj je sneg vendar najbolj zdrav sladoled na svetu. 100 % naravno, brez sladkorja, brez kalorij.

glAs // sploh, kadar bere

»A to poznaš?« »Kako naj vem, če pa ne vem, katero misliš. No, preberi.« Ona zapre oči, on odpre usta in ven pride pesem. Čudovita pesem, ki jo prvič sliši. »Lepa pesem. Daj še eno.« In tako se nizajo pesmi. In minute. In po eni uri bi res morala nehat, ker bo drugače račun za telefon neznansko visok.

vodA // če teče, kadar jo rabiš

On se gleda v ogledalo, medtem ko si umiva zobe. In pusti vodo teči ves čas. Lenobno drgne po zobeh, voda pa kar teče tja v tri dni. Ona postaja iz sekunde v sekundo bolj živčna. Najraje bi se zadrla, naj vendar zapre vodo, saj je medtem, ko si šari po zobeh, res ne rabi in da je treba z vodo šparat, ker je ni neskončno veliko. Ampak ne reče nič. In, tako kot voda, tudi ona odteka stran od njega.

nAmaz // ampak samo, če je na pravi strani

Tomaž je sicer komaj dosegel kuhinjski pult, ampak ker je stal skoraj na konicah prstov, mu je uspelo namazati kislo smetano na kos kruha. Oče ni nič rekel, ampak je samo začudeno kukal izza časopisa. Sine je imel v šoli kosilo pred pol ure. Ampak mogoče ni bilo dobro in je zato lačen, si je mislil. Tomaž je odprl usta in ugriznil v namazan kos. Na obrazu je imel izraz radovednega znanstvenika. Pogoltnil je. Nato je kos kruha obrnil okoli, tako da je bil namaz spodaj in še enkrat ugriznil. Na obrazu je bilo za hip opaziti zmagoslavje. Naslednji trenutek pa že silno začudenje in spet velike oči. »Oči, zakaj mažemo na narobno stran kruha? Če je namaz zgoraj, ga jezik komaj kaj čuti.« Oči je dobil velike oči in se skril za časopis.

dAn // ker je tak, kot si ga sam narediš

Ko je pogledala skozi okno, je bilo, kot bi pogledala v neskončno mleko. Ko ji je spet nekdo ukradel časopis iz nabiralnika, je pomislila, da jo nekdo ščiti pred slabimi novicami. Ko je na avtocesti padla v zastoj, je uživala na polju rdečih utripajočih makov pred njo. Ko ji je kovanec padel v lužo, je vedela, da ji bo prineslo srečo, saj je luža naraven vodnjak.

bAterija // ker dela vidno, kar sam hočeš

Za rojstni dan si je zaželel baterijsko svetilko. Niso imeli pojma, zakaj bi jo rabil. Saj vedno čepi doma in doma je elektrika. Sine se zapira v sobo in ven samo lulat hodi. Pa v šolo, ker je pač mus. Tiste baterije se je razveselil kot še ničesar. Stokrat bolj kot vlakca lani, kock predlani, o darilih še bolj nazaj pa ni več sledu ne v sobi, ne v glavi. Starši so bili strašno firbčni, kaj mu bo tanovo darilo. Če bi bil hčerka, bi njen dnevnik prebrali, pa bi izvedeli. Ker pa je bil sine, so ga lahko le skrivaj opazovali. Mama je redno špegala skozi ključavnico, ampak ni nikoli nič videla. Starša sta bila vsak dan bolj živčna od silnega firbca. Nekega popoldneva jima je popustilo. Vdrla sta v sinovo sobo. Tamal je zakričal, ker se je ustrašil. Starša sta tudi zakričala, ker sta se ustrašila teme. Sine je zadekal vsa okna, da se ni nič videlo, z baterijo pa je svetil v knjigo. Črke so mu risale bolj privlačen svet od tistega, v katerem je živel.