izbirA // kadar je lahka

Odločiti se mora. In to hitro, če noče ostati praznih rok. Zato se že nekaj dni posveča določanju vsebine, kraja in časa srečanj. Odločitev za vsebino zmenka je najtežja, ker jih je na voljo ogromno. Nekako izbere ducat zanimivežev. In komaj čaka! Čez nekaj dni bo nekaj dni srečevala neznance iz vsega sveta. Samo gledala jih bo, dokler bodo imeli kaj povedat. Ker noče zamuditi, kar hoče videti, kupuje vstopnice v predprodaji. Sploh za filmski festival LIFFE.

trAva // ker diši

Babica je imela parfum »pokošeno seno«, je večkrat povedal oče. Kolikor vem, je bila rahlo samosvoja, tako da je verjetno res. Menda ga je sama naredila. Ampak je ne morem vprašat kako, ker je ni več. Jaz bi tudi rada vonjala seno vsako jutro. Ali pa sveže pokošeno travo. Tudi zelo diši. Nekje delajo vonje. Ne parfume, ampak vonje iz življenja. Recimo vonj po vikendu, ko prideš tja prvič v letu in je rahlo zatohlo. Ali pa vonj po dojenčku. In nekje jih razstavljajo, sem prebrala. Tako kot prideš v galerijah k slikam, prideš k posodam z vonji. Ampak pozabila, kje. Hudiča.

kAzalec // sploh, če ga ni

Čaka na avtobusni postaji. Zagleda avtobus. Vleče ven denarnico, istočasno ji začne zvoniti mobitel. Telefon mori. Ona nori. Živčno brska po torbi, a med šaro ne najde ne denarnice, ne telefona. V besu obrne torbico, da zleti vse ven. Telefon se razleti. Denarnica pade pod avtobus, ki odhaja. Zasliši smeh. Zagleda fanta, ki jo opazuje. On se skloni in začne pobirati njene stvari. Med drugim tudi njegovo najljubšo čokolado, vstopnico s koncerta, ki ga je poslušal tudi sam in uro brez kazalcev. Zaviha rokav in ji pokaže svojo uro, ki tudi nima kazalcev. Nasmehne se mu in sprejme povabilo na zmenek. Ostaneta skupaj neskončno časa.

prAva mera // ker nasiti

Čisto lahko bi živel in zgnil brez nje. V družbi sebi enakih. Ampak ni si mogla pomagati. Pa saj si sploh ni hotela. Ko si ga je zaželela, je skočila v avto in ni se ustavila, dokler ni bila pri njem. Sploh je ni pogrešal. Kaj šele, da bi je bil vesel. Zato jo je ob vsakem dotiku zabolelo. Dokler ni ugotovila, da mu je z malo grobosti lahko kos. S pravo mero sile se ne bo vdrl v zemljo, ampak se ji bo vdal. Ja, lahko bi ga tudi kupila, ampak to se ji je zdelo res preveč ponižujoče. Seveda je ni čakal vedno. Še dobro, da je vedela, kdaj je pravi čas za obisk. Kostanj čaka oktobra.

orAnžna // ker je presenetljivo živahna

Oh, kako je zadržan, so mislili kolegi. Ko mu je enkrat to prišlo na uho, jih je drzno pogledal in zajecljal: »B…Bi priiii…prišli v petek k meni? Na ve…večerjo, s… sem mislil.« Seveda so rekli, da ja. Komične polomije o kateri bodo govorili še en mesec, ni želel nihče zamuditi. Juha iz vrečke, zažgan in preslan krompir v družbi z gumijasto pečenko, za konec pa rolada iz trgovine, so pričakovali. Ampak on jih je pričakal v oranžnem predpasniku, ovit v oranžkasto afriško glasbo. Naprej si ne morete niti misliti. Še tisti, ki so videli, niso mogli verjeti svojim očem, jeziku in nosu. Pomarančnemu soku z nadihom alkohola je sledila oranžna gosta juha iz buče hokaido. Za glavno jed je bil pire krompir z nežno vmešanim korenčkom ter s porom in skuto polnjene oranžne paprike. Solata je bila posebna in tudi oranžna. Za sladico pa pomarančni puding, v celoti doma narejen in skleda sočnih kakijev. Tako so bili presenečeni nad novo dimenzijo kolega, da si prav nobenega recepta, ki jim ga je zaupal, niso zapomnili. Razen tistega za korenčkovo solato, ki ga je nekdo v fazi prisebnosti posnel na mobilni diktafon: Korenje naribamo in pokapamo z limoninim in pomarančnim sokom. Primešamo naribana kiselkasta jabolka. Začinimo s sladkorjem, soljo in poprom. Dodamo lahko tudi zeleno, kolerabo, črno redkev, ali pa celo rozine. Vest o čarobnih učinkih oranžne se je bliskovito razširila po podjetju, po mestu, po svetu. Tisti, ki so upali naglas priznati, da je on pa res faca, so si kupili oranžno majico in upali na učinek. Bolj potuhnjeni pa samo oranžne spodnje hlače. Če v trgovini ne boste našli oranžne jakne, veste, kdo je kriv.