bAterija // ker dela vidno, kar sam hočeš

Za rojstni dan si je zaželel baterijsko svetilko. Niso imeli pojma, zakaj bi jo rabil. Saj vedno čepi doma in doma je elektrika. Sine se zapira v sobo in ven samo lulat hodi. Pa v šolo, ker je pač mus. Tiste baterije se je razveselil kot še ničesar. Stokrat bolj kot vlakca lani, kock predlani, o darilih še bolj nazaj pa ni več sledu ne v sobi, ne v glavi. Starši so bili strašno firbčni, kaj mu bo tanovo darilo. Če bi bil hčerka, bi njen dnevnik prebrali, pa bi izvedeli. Ker pa je bil sine, so ga lahko le skrivaj opazovali. Mama je redno špegala skozi ključavnico, ampak ni nikoli nič videla. Starša sta bila vsak dan bolj živčna od silnega firbca. Nekega popoldneva jima je popustilo. Vdrla sta v sinovo sobo. Tamal je zakričal, ker se je ustrašil. Starša sta tudi zakričala, ker sta se ustrašila teme. Sine je zadekal vsa okna, da se ni nič videlo, z baterijo pa je svetil v knjigo. Črke so mu risale bolj privlačen svet od tistega, v katerem je živel.