nAmaz // ampak samo, če je na pravi strani

Tomaž je sicer komaj dosegel kuhinjski pult, ampak ker je stal skoraj na konicah prstov, mu je uspelo namazati kislo smetano na kos kruha. Oče ni nič rekel, ampak je samo začudeno kukal izza časopisa. Sine je imel v šoli kosilo pred pol ure. Ampak mogoče ni bilo dobro in je zato lačen, si je mislil. Tomaž je odprl usta in ugriznil v namazan kos. Na obrazu je imel izraz radovednega znanstvenika. Pogoltnil je. Nato je kos kruha obrnil okoli, tako da je bil namaz spodaj in še enkrat ugriznil. Na obrazu je bilo za hip opaziti zmagoslavje. Naslednji trenutek pa že silno začudenje in spet velike oči. »Oči, zakaj mažemo na narobno stran kruha? Če je namaz zgoraj, ga jezik komaj kaj čuti.« Oči je dobil velike oči in se skril za časopis.