stAvek // ker iz njega zanimivo zraste

»Surovo rdeče meso prav paše!«, mu je zavpila v telefon. Čeprav je vedela, da ve, da mesa ne je. Pravzaprav prav zato. Oni na drugi strani sveta je bil slišati precej zmeden. Če ni našla ničesar drugega, jo je spraševal. In naj si vsaj ogenj zakuri, da ga bo malo popekla, je svetoval. Človek pa ja že stoletja ne je več surovega mesa. On bi ji še kar svetoval, pa se je z nasmehom na ustih zadrla, da ga nič več ne sliši in prekinila zvezo. Ko se bo s potovanja vrnila, mu bo pa razkrila, da v Kaliforniji pridelajo največ paradižnikov na svetu. In da tako okusnega rdečega mesa še ni jedla.

revolucijA // ker odpre oči

Šampinjoni živijo v temi. Rumenjak in beljak tudi ničesar ne vidita vse življenje. Grah najprej v stroku nič ne vidi, skozi konzervo pa tudi ne. Sir kaj vidi samo takrat, ko odpreš vrata in se prižge lučka v hladilniku. Še največ je videl paradižnik. Vse poletje se je sončil na makedonskem polju. Presodim, da je čas za revolucijo. Šampinjone dam na svetlo in jih narežem, da bo tudi notranjost kaj videla. Jajčno lupino razbijem, da skočita ven oba ujetnika. Grah osvobodim iz nepredušne kletke. Sir odvijem iz papirja in ga nakockam. Strpam jih v skupni prostor. Naj si povejo, kaj so doživljali v svojih svetovih. Slišim cvrčanje, res so zgovorni. Paradižnik vržem zraven čisto na koncu. Ne sme veliko govoriti, da ne bi drugi dobili kompleksa, da so bili za doživetja prikrajšani.

sAmomor // če je okusen

Šalotka in čebula se že dušita. Za konec z dušenjem se odloči tudi koruza. Zatem skoči čez rob zaripla paradižnikova omaka. Skupina kaper izbere za svoj konec utopitev. In ena žlica zelenega pesta takisto. Jaz sem dobra duša, zato jim naredim lepo skupinsko gomilo iz penne barilla. Ne naslajam se nad krasnim skupinskim samomorom. Ampak z njim. Lepo diši. Itak, saj nikoli ne ostanejo nedotaknjeni tri dni.

zelenA // ker sili v odločitev

Peljem v križišče. Če grem na levo, vem kam pridem. Že kar nekaj let tja zavijam. Na desno pa nisem šla še nikoli. Ampak ta hip me je začelo zanimati, kaj novega bi videla tam. Kaj bi se mi dogajalo? Kam neki me tista cesta pripelje? Morda iz nje rastejo nove poti. Morda bo predme skočil cel svet. Ja, nova pot je itak vedno zanimiva. Prižgala se je zelena. Naj zavijem tja že zdaj?

privlAčnost // ker je močnejša od vsega

Velikokrat zgubi tla pod nogami. Če ne bi bila zelo suha, se ji to ne bi dogajalo. Ampak čeprav izgleda, kot da jo lahko odpihne malo močnejši kih, je zelo močna. Tudi v glavi. Tudi kadar je vse na glavi, obvlada situacijo. In obvlada prijeme. Hitro daleč pride, ampak ne do konca. Ker so nekatere stvari nepremagljive. Privlačnost že. Maja Vidmar je danes zmagala na svetovnemu pokalu v športnem plezanju v Kranju. Kot pajek je lezla po steni. Samo njen čop je razkrival, da gravitacija deluje tudi nanjo.

dvA // ker je parna

Prostor je poln ritma. Kozarec je poln zdrobljenega leda. Tip za šankom med steklenicami izbere dve. Zakaj dve? Obe hkrati prime z desno roko in s potezo izkušenega izlije odmerek. Doda še malo kokosovega sirupa in ananasovega soka. Čez položi kozarec in stresa v ritmu, da se napoj zmeša. Za okras limeto. In dve slamici. Zakaj dve? Ker ji je vroče, vzame kozarec in izpije precej hitro. In hitro gre. Ravno dovolj je omotična, da si zaželi, da bi dve slamici enkrat kmalu prav prišli.

urA // če nisi njen suženj

Ciiin. Ciiin. Budilka ob štirih zjutraj. Vsako jutro. Mojster Jaka skoči iz postelje v čevlje in odhiti v delavnico. Sede na trinogi stol in vzame v roke prvi par čevljev. Nato drugi. In tretji. Vmes poje nekaj piškotov. In prižge luč. Ko odloži popravljen stoti par, ugasne luč in odide v posteljo. Kmalu znova. Ciiin. Ciiin. Čevlji. Piškot. Čevlji. Luč. Čevlji. Postelja. In tako vedno. Ker hoče zlato uro. Za katero pa lahko zaslužiš samo, če zgodaj vstajaš, so ga naučili starši. Ko po desetih letih še vedno ne zbere dovolj za tisto uro, jim neha verjeti. Rana ura, zlata ura, pa kaj še! In spi, dokler se ne zbudi. Nato nekaj čevljev popravi in gre pohajkovat naokrog. Ljudje mu zavidajo, ker je tako brez skrbi. Oni pa še kar garajo za tisto zlato uro. Da bi ga spravili v slabo voljo, si izmislijo pesmico: Mojster Jaka, mojster Jaka, al še spiš, al še spiš? Al ne slišiš zvonca? Mojster Jaka pa zelo trdno spi, zato pesmi nikoli ne sliši. Če pa bi jo, bi jim povedal, da zvonec ne zvoni, ker je budilko vrgel v smeti.

garAncija // ker zagotavlja popravilo

Obljubil ji je, da bo po tazaresni obljubi vse drugače. Zato sta si pred vsemi obljubila, da bosta skupaj za vedno. Čeprav si je ona že tisočkrat prej obljubila, da se njegovim muham ne bo več pustila, mu je obljubila, da se bo še zadnjič potrudila. Ni jima šlo, zato je malo odtaval, ampak ji je obljubil, da se bo vrnil. Ker so mu vsi obljubljali, da bosta po kratkem odklopu zagotovo prišla na boljše. Ampak nista. Obljuba ni nobena garancija. Garancijo dobiš samo za tisto, kar kupiš. Najboljših stvari pa se ne da kupiti.