revolucijA // ker odpre oči
Šampinjoni živijo v temi. Rumenjak in beljak tudi ničesar ne vidita vse življenje. Grah najprej v stroku nič ne vidi, skozi konzervo pa tudi ne. Sir kaj vidi samo takrat, ko odpreš vrata in se prižge lučka v hladilniku. Še največ je videl paradižnik. Vse poletje se je sončil na makedonskem polju. Presodim, da je čas za revolucijo. Šampinjone dam na svetlo in jih narežem, da bo tudi notranjost kaj videla. Jajčno lupino razbijem, da skočita ven oba ujetnika. Grah osvobodim iz nepredušne kletke. Sir odvijem iz papirja in ga nakockam. Strpam jih v skupni prostor. Naj si povejo, kaj so doživljali v svojih svetovih. Slišim cvrčanje, res so zgovorni. Paradižnik vržem zraven čisto na koncu. Ne sme veliko govoriti, da ne bi drugi dobili kompleksa, da so bili za doživetja prikrajšani.
1 Comments:
Nekaj je lepo, nekaj je pa prav. Zdaj se mi zdi bolj prav, da zadnji stavek brišem. Lepo pogruntavščino pa porabim naslednjič.
Objavite komentar
<< Home