10 oktober 2006

orAnžna // ker je presenetljivo živahna

Oh, kako je zadržan, so mislili kolegi. Ko mu je enkrat to prišlo na uho, jih je drzno pogledal in zajecljal: »B…Bi priiii…prišli v petek k meni? Na ve…večerjo, s… sem mislil.« Seveda so rekli, da ja. Komične polomije o kateri bodo govorili še en mesec, ni želel nihče zamuditi. Juha iz vrečke, zažgan in preslan krompir v družbi z gumijasto pečenko, za konec pa rolada iz trgovine, so pričakovali. Ampak on jih je pričakal v oranžnem predpasniku, ovit v oranžkasto afriško glasbo. Naprej si ne morete niti misliti. Še tisti, ki so videli, niso mogli verjeti svojim očem, jeziku in nosu. Pomarančnemu soku z nadihom alkohola je sledila oranžna gosta juha iz buče hokaido. Za glavno jed je bil pire krompir z nežno vmešanim korenčkom ter s porom in skuto polnjene oranžne paprike. Solata je bila posebna in tudi oranžna. Za sladico pa pomarančni puding, v celoti doma narejen in skleda sočnih kakijev. Tako so bili presenečeni nad novo dimenzijo kolega, da si prav nobenega recepta, ki jim ga je zaupal, niso zapomnili. Razen tistega za korenčkovo solato, ki ga je nekdo v fazi prisebnosti posnel na mobilni diktafon: Korenje naribamo in pokapamo z limoninim in pomarančnim sokom. Primešamo naribana kiselkasta jabolka. Začinimo s sladkorjem, soljo in poprom. Dodamo lahko tudi zeleno, kolerabo, črno redkev, ali pa celo rozine. Vest o čarobnih učinkih oranžne se je bliskovito razširila po podjetju, po mestu, po svetu. Tisti, ki so upali naglas priznati, da je on pa res faca, so si kupili oranžno majico in upali na učinek. Bolj potuhnjeni pa samo oranžne spodnje hlače. Če v trgovini ne boste našli oranžne jakne, veste, kdo je kriv.