bližinA // ker je mehko zatočišče

Spominjal se je dneva, ko ga je pripeljala k sebi domov. Sijala je od sreče. In tudi on je sijal. Ko sta se prvič dotaknila, je bilo nenavadno. Teh dotikov je bilo veliko in bili so pogosti. V njegovem objemu je brala, gledala filme in gledala v strop. Enkrat je začutil, da je v njem pustila globok vtis. In potem se je končalo. Ni več čutil njene toplote. In nič ni mogel narediti, da bi se ji spet priljubil. Nemočno je čakal tam. Vsak dan. In se bal, da ga bo zaradi obrabljenosti nasledil nov divan.