ozimnicA // je mrtva?

Ko smo bili še pretežno kmečki narod, je bila priprava ozimnice nekaj samoumevnega. Pozimi zelenjave ni bilo, če si jo hotel jesti, si jo moral ustrezno shraniti. Vlagali so kumarice, delali srbsko solato in ajvar, kisali zelje in repo. Vmes so bile vojne, ko je bila skrb za hranjenje hrane, razumljivo, zelo živa. Potem je bil socializem. Spomnim se, da smo vsako jesen kupovali kozarce z vloženo zelenjavo in kompote. Takrat verjetno že iz navade, ker so tako delali staršev starši. Tudi moja babica in mama sta vlagali kumarice. Potem pa se je o ozimnici nehalo premišljevati. Smo opazili, da je v trgovini vedno dovolj sveže zelenjave? Da imajo tudi vedno dovolj vložene zelenjave? Nas ni več strah, da bo jutri slabše kot danes? Mogoče pa so zgodbo o vsesplošni krizi sprožila podjetja, ki delajo ozimnico?