tAkoj // ko spoznaš, da nima vsemogočne moči

Rok se gre tek med ovirami z vozičkom v vedno isti trgovini. Ker je že pogruntal sistem razporeditve in tako najhitreje nabere vse z listka. Seveda rabi listek, tako se mu čas za nakupovanje skrajša za enajst minut in pol. Išče hrano z znakcem “primerno za v mikrovalovko” in ritmično meče v voziček. Zamrznjena lazanja. Pa pica. In tako naprej. Pogrej in pojej. V dveh minutah bo kosilo pripravljeno. To je takorekoč takoj. Kot po Murphyju se vsakič postavi ravno v tisto vrsto, ki se nikamor ne premakne. Čaka debelo minuto in tričetrt. Kadar Roka kaj zanima, gre na internet. Surf-surf in že ve. Ali pa koga pokliče. Cin. Jezen je, če nekdo takoj ne dvigne. Če tisti ne dvigne po treh zvoncih, Rok prekine in ga en mesec ignorira. Bere ne sploh. To se ne da takoj. Namesto filmov gleda napovednike in takoj mu je jasna vsa zgodba. Rok hoče vse takoj. Punca mu bo to izbila iz glave. Rok ima čez devet mesecev.