pisAva // ker sporoča hitro in natančno; kako neki bi s sliko povedal: obožujem vonj janeža?

Verjetno se je vse skupaj začelo, ko je žena nekega strastnega lovca na mamute besnela, ker ji spet ni povedal, kam gre in kdaj pride. Od takrat naprej je mož zaradi ljubega miru vsakič narisal smer odhoda in položaj sonca ob načrtovanem prihodu domov.

Res je bil dober lovec, žena je bila upravičeno ponosna. Celo tako zelo, da je hotela o njegovih zavidljivih ulovih sporočiti tudi njegovim pravnukom. Zato je na stene beležila dnevne ulove. En mamut, je risala. Dva medveda in trije plazilci, je risala. En ptič, dve ribi in en zajec, je risala nejevoljna. Mamut in trije zajci, je bila spet jezna. Šest zajcev, je bentila.

Roko na srce, zajcev ni znala risati. In tega se je popolnoma zavedala. Sploh takrat, ko jo je soseda z občudovanjem spraševala, če je mož ulovil neko novo vrsto ribe z rogovi. Dosti risanja, se je zaklela. No, nekaj črtic že še, nikakor pa ne več celih živali. In je iznašla slikovno pisavo, hieroglife. In čez nekaj tisočletij so nastale črke.

Kdor ima veliko povedati, ne riše, ampak piše.