bAjumbadum // ki to ni

Danes sem ga po kakšnih dvajsetih letih spet videla. Čisto drugače kot prej. Videla sem namreč tole: Risanka je alegorija na odnos človek-Bog. Risar ima vlogo Boga in da oz. nariše, kar ga mali prosi. Mali ga non-stop nekaj prosi. In želje so vedno uslišane. Mali nikoli ne reče hvala. Tudi prosim ne. Sploh ne govori, pravzaprav. Potem risar nariše nakaj, za kar ga ni prosil. On seveda tudi tisto zgrabi in ko ugotovi, da je to odtok, ki ga bo potegnil vase, je že prepozno. In - risanki ni ime Bajumbadum, kot smo mislili, ko smo bili majhni, ampak La linea (jasno, če se gre pa ves čas o črti). Avtor je Osvaldo Cavandoli in prva La linea je starejša od mene - ustvarjena 1969 - in še vedno jo je lepo pogledat ; )